Nerjaveča jekla zaznamuje visoka korozivna odpornost, še posebej na vlažnem zraku in v stiku s sladko vodo. K tako učinkoviti odpornosti prispeva prisotnost legirnih elementov, predvsem kroma, ki s površinsko pasivno plastjo (postopku pravimo pasivacija) zaščiti spodnjo kovino pred vplivom zunanjih kemičnih snovi.

Nerjaveča jekla vsebujejo običajno manj kot 1,2% ogljika.
Razne legure se delijo v štiri glavne skupine: feritna, avstenitna, martenzitna in duplex nerjaveča jekla. Najbolj uporabljene legure so: 304 , 304 L, 316, 316 L,  316 Ti, 430, 321, 309, 310, 409.

Pločevine, trakovi in cevi iz nerjavečega jekla so lahko dobavljeni z različnimi površinskimi obdelavami: so lahko toplo ali hladno valjane, satinirane, polirane, žarjene itd.

Nerjavno jeklo dobimo v obliki pločevin, trakov, palic, cevi, raznih profilov, spojk in vijakov.